SOER_2005
Evropsko okolje - stanje
in možnosti 2005
Poročilo
(v angleškem jeziku)
Povzetek
poročila (v slovenskem jeziku)
Analiza
za Slovenijo (v slovenskem jeziku)
Ključni
niz kazalcev (v slovenskem jeziku)
Kratka
predstavitev (v slovenskem jeziku)
Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom
Evropsko okolje - stanje in možnosti 2005, je izšlo 29.
novembra 2005. Izvršna direktorica EEA Jacqueline McGlade je
glavne ugotovitve predstavila v Evropskem parlamentu skupaj z vodjem
odbora za okolje Karlom Heinzem Florenzom in podpredsednico Evropske
Komisije Margot Wallström.
Poročilo Evropsko okolje - Stanje in možnosti 2005, petletna
ocena po 31 državah, ponuja pregled evropskega okolja in opozarja na
njegove spremembe, pri čemer so podnebne spremembe le ena od njih.
Druga področja so biotska raznovrstnost, morski ekosistemi, zemeljski
in vodni viri, onesnaževanje zraka in zdravje. Poročilo prvič zajema
analizo po državah s kazalci uspešnosti in primerjavo za vse
udeležence: EU-25 ter Bolgarija, Islandija, Lihtenštajn,
Norveška, Romunija, Turčija in Švica.
Poročilo navaja, da je bila pretekla zakonodaja EU glede
okolja učinkovita. Očistili smo vodo in zrak, opustili nekatere snovi,
ki tanjšajo ozonski plašč, in podvojili količino
recikliranih odpadkov. Prav tako vozimo avtomobile, ki manj
onesnažujejo. Brez izrazitih izboljšav, ki so jih v zadnjih
dvajsetih letih prinesli katalizatorji, bi bila raven nekaterih emisij
desetkrat višja od sedanje. A kot navaja poročilo, je bilo
potrebno deset do dvajset let, da so ti ukrepi izboljšali
stanje.
To so okoljske zgodbe o uspehu, ki pa jih bodo kmalu prehitele
spremembe v vzorcih osebne porabe. Evropejci živijo dlje in vedno več
nas živi samih, kar povečuje potrebe po bivalnih prostorih. Med letoma
1990 in 2000 je bilo več kot 800 000 hektarjev zemljišč v
Evropi pozidanih. To je trikratna velikost Luksemburga. Če se bo ta
trend nadaljeval, se bo samo v enem stoletju obseg našega
mestnega okolja podvojil. Poročilo navaja, da je obvladovanje
širjenja mestnih območij bistveno, če hočemo zavarovati
svoje naravne vire.
Potujemo dlje in pogosteje, naravnih virov pa porabimo dvakrat
več, kot je povprečje za ves svet. Emisije toplogrednih plinov se
najhitreje povečujejo zaradi prometa in predvidoma bo tako tudi v
prihodnje. Pričakovati je, da se bo zračni promet do leta 2030
podvojil. Tako bomo vplivali tudi na okolje zunaj Evrope,
zmanjšali naravne vire in škodili globalnemu
okolju.
Kot kaže anketa Eurobarometra, več kot 70 odstotkov Evropejcev
od svojih oblikovalcev politik pričakuje, da enako obravnavajo
okoljske, gospodarske in socialne politike. Poročilo poudarja, da
morajo oblikovalci politik, če hočejo upoštevati te vidike,
sodelovati tako na evropski, nacionalni kot na lokalni ravni. Okoljsko
problematiko morajo vključiti v sektorje kot so promet, kmetijstvo in
energetika, ter ustvariti okvir, znotraj katerega lahko posamezniki in
podjetja ukrepajo.
|