Oblikovalci okoljskih politik se pri svojih odločitvah vedno pogosteje zatekajo k uporabi scenarijev in s tem zmanjšujejo številne negotovosti in tveganja. Študije, ki jih vključujejo, slonijo na različnih metodologijah, da zadostijo raznolikosti potreb. Kljub temu pa samo dobro oblikovan scenarij, če ne vsebuje relevantnih informacij, nima podpore relevantnih akterjev, ne vključuje vseh potrebnih organizacij ali ne upošteva širše institucionalne organiziranosti in pomena posamezne organizacije v njej, ne more imeti pozitivnega vpliva na oblikovanje politik. Tehnično poročilo v ta namen naslovi problem pomanjkanja informacij ter predstavi pregled relevantne akademske in ne-akademske literature s področja scenarijev.
Povezava na publikacijo v angleškem jeziku