Vse od ustanovitve mednarodnega okoljskega programa v začetku 70-ih so imele države in medvladne institucije glavno vlogo pri globalnem upravljanju. Po letu 1980 in predvsem v zadnjih letih pa je globalno upravljanje postalo veliko širše, saj vključuje vedno več nedržavnih akterjev (nevladne organizacije, multinacionalke, znanstvene organizacije…), ki delujejo na različnih ravneh, od lokalne, regionalne do globalne. Posledice tega so gospodarska globalizacija, tehnološke spremembe, vse večje neravnovesje med podatki državnih in nedržavnih organizacij in nenazadnje razvoj globalnega upravljanja.
Povezava do publikacije v angleškem jeziku
|