arso | mop | eionet | eea | English
IŠČI: 
    
Eionet-SI
 Kaj je EIONET-SI?
 Kdo je EIONET-SI?
 Pogosta vprašanja
 Vsebina portala
 Projekti
Izdelki
 Karte in podatki
 Kazalci
 Publikacije
 Pokrovnost tal-CLC
Storitve EIONET-SI
 CIRCA-SI
 KPV
 SOkol - Slike o okolju
 Besednjaki
 Copernicus (GMES)-SI
Storitve EIONET
 CDR
 CDR - Kdo ima dostop?
 CIRCA-EEA (arhiv)
 CR - Register vsebin
 DD - Podatkovni slovar
 EIONET Forum
 Eionet Helpdesk
 Okoljske tematike EEA
 ROD
 6 ETC
 Mednarodno poročanje
 Spletišča NFP
 Zanimiva spletišča EEA
Za otroke in mladino
 Cevkovo mesto
 Ekošola
 FuturEnergia
 Honoloko
 IOI Kids
 Kako varčevati z energijo?
 Kdo se oglaša?
 Mavričniki
 Mladi za okolje
 Modri Jan
 Ozzy ozon
 Planet Zemlja
 Prebujena generacija:
 Primavoda
 Projekt aktivno učenje
 Protko
 Zmajček Jami v podzemni jami
 Neprevedene tuje strani
Povezave
 Mednarodne
 V Sloveniji
 Zakonodaja
 Kazalci drugih držav
 Kazalci v Sloveniji
 Ozaveščanje
 Registri
 Trajnostni razvoj
 Video posnetki narave
 Zgledi skrbi za okolje
Arhiv
 Novice
 Kazalci
 Publikacije
Domov Pomembnejši dogodki

Članek: EnviroInfo 2006 v avstrijskem Gradcu

Poročilo o udeležbi na konferenci
Objavljen: 14 09 2006
Avtor: Albert Kolar
Jezik: Slovenian
Pokritost ozemlja: Not applicable
Ključne besede: okoljska informatika konferenca
Vir: Albert Kolar
URL naslov:

EnviroInfo2006

Od 6. do 8. septembra 2006 sem se udeležil konference okoljske informatike EnviroInfo 2006 v Gradcu (bila je 20. po vrsti). Vzporedno so potekala predavanja in delavnice v štirih sekcijah, tako da ni bilo mogoče slišati vsega. Posebej so me zanimale naslednje teme: večjezično okoljsko izrazoslovje, standardi in orodja za opis okoljskih metapodatkov, upravljanje z znanjem in iskanje po spletnih vsebinah, GISi in njihova uporaba, LCA, okoljski spletni portali in storitve, okoljsko poročanje in primeri uporabnih okoljsko-informacijskih rešitev.
- Poslušal sem predstavitev Stefana Jensna iz EEA o dejavnosti združenja ECOinformatike (http://ecoinfo.eionet.europa.eu), kjer Slovenija doslej ni bila aktivna. Okoljski besednjak GEMET je sedaj dostopen za popravke na naslovu http://www.wiktionaryz.org/Main_Page  (primer besede jama: http://www.wiktionaryz.org/WiktionaryZ:jama).
- Kot primer upravljanja z znanjem je Mike Frane iz NBII predstavil iskanje z orodjem BioBot po njihovem spletišču (http://www.nbii.gov/search/search.html), ki samodejno razvrsti zadetke v stolpce po tematskih skupinah. Imajo tudi javno dostopen biološki besednjak –
Biocomplexity Thesaurus: http://thesaurus.nbii.gov/portal/server.pt. 
- Nadalje je Marta Nagy-Rothengass iz DG Information Society and media -
ICT for the Environment predstavila raziskovalno področje in razpoložljiva sredstva (http://cordis.europa.eu/fp7/budget.htm) predvidenega 7. okvirnega programa (FP7). Za RR Slovenija namenja okoli 2,5 % BDP, kar je malo pod evropskim povprečjem. Zanimivi programi: CIP, GMES, GEOSS, GEO, EMFM (Electro Magnetic Field Monitoring) in Information Society, Energy Positive Buildings, Distributed Power Production, …
- Joel Sachs je imel telekonferenčno predavanje kar iz Kanade. Predstavil je orodji ELVIS in Swoogle - Semantic Web Search, raziskovalno orodje za iskanje po spletu po pomenu besed. Pri tem uporabljajo SPARQL, ki je standardiziran jezik za poizvedovanje v datotekah formata
RDF.
- Thom Pick iz Nemške zvezne agencije za okolje je predstavil UDK Editor – spletni urejevalnik metapodatkovnih opisov za nemški katalog podatkovnih virov. Poleg tega, da je za geografske metapodatke skladen s standardom ISO 19115, je zanimiv način »prisile« upravljavcev podatkovnih virov za sprotnejše ažuriranje opisov. Za to prisilo navajajo zakonsko podlago, in sicer direktivo o dostopu javnosti do okoljskih podatkov (Directive on public access to environmental information - 2003/4/EC). Za vsak vir imenujejo odgovorno osebo, opisom pa določijo rok trajanja. Po preteku (npr. 1 leto) sistem po e-pošti samodejno opozori odgovorno osebo na nujnost ukrepanja. Ta lahko podatke posodobi, pobriše ali obdrži nespremenjene, vendar je zanje odgovoren izključno skrbnik/lastnik. Zadnjo besedo pri kakovosti opisa ima uredniški odbor.
- Erich Weihs je predstavil Katalog okoljskih podatkov za Bavarsko - Umweltobjektkatalog Bayern, v katerem so tudi slike (izpis zadetkov s predogledom). Vsi pa ugotavljajo, da zgolj metapodatki ne zadoščajo. Potrebne so tudi povezave do živih virov.
- Zanimiv je tudi informacijski portal za OVE in energetsko učinkovitost - REEGLE. V njem je omogočeno globalno iskanje po sektorjih, vrsti podatkov in geogr. področjih. Uporabljena tehnologija je Simple Knowledge Organisation System (SKOS). 
- Fred Kruse je predstavil nadgradnjo nemškega portala GEIN, ki se po novem imenuje PortalU (Portal Okolje). Njegova posebnost je, da vsebin na njem ni potrebno urejati, ker so povsem dinamične, in omogoča iskanje po vseh spletnih okoljskih virih po vsej Nemčiji (distributed search facility).
- Daniele Paggioni je predstavil projekt AWARE, v katerem sodeluje tudi Slovenija.
- Ralf von Behrens je predstavil Strateški okvir za trajnostne skupnosti. Gre za lokalne skupnosti ljudi, ki se poznajo in imajo skupne interese. Povezani pa so preko spleta. Ugotavlja, da brez množičnosti ni trajnosti, vendar pa morajo ljudje ostati ves čas motivirani (nagovarjani, vključeni, …). Od treh možnih pristopov nista prava prisila in trg, temveč vključenost. Vlada je za to zainteresirana, zato naj da sredstva za e-infrastrukturo. Avtor se zavzema za uporabo odprtokodne programske opreme namesto zapravljanja davkoplačevalskega denarja za (pre)drage licence.
- Arno Röeder je predstavil projekt HabitAlp, pri katerem pa ni sodelovanja Slovenije, čeprav je tudi alpska država. Skromna sredstva so narekovala odprtokodno rešitev IS (Debian Linux, PostgreSQL, Apache Web server in Map Server).
- Vsaka nemška dežela ali celo večje mesto ima svoj atlas okolja. Schleswig-Holstein zagotavlja podatke za nemško zvezno geoinformacijsko infrastrukturo. Njihov Atlas okolja je tudi odprtokodna rešitev (Map Server).
- Gergely Lukacs iz Disy Karlsruhe je predstavil poskus pridobitve podatka o stroških potrošniškega blaga skozi vse življenjsko obdobje (Life Cycle Cost) s pomočjo mobilne telefonije. Kupec v prodajalni z mobilnikom posname črtno kodo izdelka, npr. pralnega stroja, in ga pošlje neodvisni pooblaščeni ustanovi, ki ima zbrane podatke o vseh izdelkih na trgu in izračunanje njihove stroške. Po telefonu dobi vrnjen odgovor, ki mu pomaga pri izbiri takega izdelka, ki je ob nakupu morda nekaj % dražji, v nekaj letih njegove življenjske dobe pa se bo izkazal kot cenejši (ali ugodnejši za okolje). Proizvajalci sami namreč težko dopovedo kupcu, zakaj je njihov izdelek nekoliko dražji od podobnega pri tekmecih in prodajo manj.

Please note that this story expired on 14.10.2006

Komentarji in predlogi | Skrbniški vstop | Portal | Stran za tisk | Pravna obvestila | Izvedba