arso | mop | eionet | eea | English
IŠČI: 
    
Eionet-SI
 Kaj je EIONET-SI?
 Kdo je EIONET-SI?
 Pogosta vprašanja
 Vsebina portala
 Projekti
Izdelki
 Karte in podatki
 Kazalci
 Publikacije
 Pokrovnost tal-CLC
Storitve EIONET-SI
 CIRCA-SI
 KPV
 SOkol - Slike o okolju
 Besednjaki
 Copernicus (GMES)-SI
Storitve EIONET
 CDR
 CDR - Kdo ima dostop?
 CIRCA-EEA (arhiv)
 CR - Register vsebin
 DD - Podatkovni slovar
 EIONET Forum
 Eionet Helpdesk
 Okoljske tematike EEA
 ROD
 6 ETC
 Mednarodno poročanje
 Spletišča NFP
 Zanimiva spletišča EEA
Za otroke in mladino
 Cevkovo mesto
 Ekošola
 FuturEnergia
 Honoloko
 IOI Kids
 Kako varčevati z energijo?
 Kdo se oglaša?
 Mavričniki
 Mladi za okolje
 Modri Jan
 Ozzy ozon
 Planet Zemlja
 Prebujena generacija:
 Primavoda
 Projekt aktivno učenje
 Protko
 Zmajček Jami v podzemni jami
 Neprevedene tuje strani
Povezave
 Mednarodne
 V Sloveniji
 Zakonodaja
 Kazalci drugih držav
 Kazalci v Sloveniji
 Ozaveščanje
 Registri
 Trajnostni razvoj
 Video posnetki narave
 Zgledi skrbi za okolje
Arhiv
 Novice
 Kazalci
 Publikacije
Domov Pomembnejši dogodki

Članek: Poročilo s prvega EIONET/NRC srečanja na temo gozdov

Med 8. in 9. 9. 2011 je v Kopenhagnu na EEA potekalo prvo srečanje ekspertov s področja gozdarstva. Udeležili so se ga predstavniki drža članic EEA, Slovenijo je zastopal Rok Pisek z Zavoda za gozdove.
Objavljen: 23 09 2011
Avtor: Nika Zupan
Jezik: Slovenian
Pokritost ozemlja: Not applicable
Ključne besede: gozdarstvo
Vir: EEA
URL naslov:

Cilj tega srečanja je bil informativen z namenom deliti znanja med Evropsko okoljsko agencijo (EEA), EIONET in partnerji tako na svetovni kot na evropski ravni. Srečanje povezuje mednarodno leto biotske raznovrstnosti v letu 2010 ter letošnje mednarodno leto gozdov (2011).

Lani je Komisija v zeleni knjigi o varstvu gozdov poudarila potrebo po boljšem usklajevanju podatkov in kakovost informacij, saj so ekosistemske presoje nujne za promocijo večnamenske vloge Evropskih gozdov. Te presoje bodo omogočale tudi bolj enoten pogled na trajnostno gospodarjenje z gozdovi in podpirale sinergijo med orodij in akterji, ki izvajajo direktive o naravi.

V tem kontekstu je pomembno da je Okoljski svet EU 21. junija 2011 potrdil novo strategijo o biotski raznovrstnosti. V njej je povezava med gozdovi in biotsko raznovrstnostjo jasno opredeljena med kot podcilj, hkrati pa priznava, da kot vir hrane, lesa in vode, gozdovi ohranjajo zelo dragocene storitve ekosistemov, ki jih je treba vzdrževati in obnavljati. To je ena od ključnih prednostnih nalog Evropske komisije do leta 2020.

Medtem ko se EEA v razpravi o prihodnosti evropskih gozdov v okviru svojih pooblastil aktivno ukvarja z različnimi za gozd in biotsko raznovrstnost gozdov zainteresiranimi stranmi, želijo z EIONET deliti tako delo, ki ga opravljajo velike organizacije na evropski ravni, kot tudi že opravljeno delo s strani EEA, za optimiranje prihodnjega strateškega razvoja.

Poročilo po posameznih tematskih sklopih oz. predstavitvah:

Objectives of the meeting – Ronan Uhel, Head of Program, Natural Systems and Vulnerability (EEA)

Uvodoma so vodje srečanja, predstavniki Evropske okoljske agencije z zadovoljstvom ugotovili, da se je vabilu na srečanje odzvalo več kot 25 držav, pridružili pa so se vsi pomembnejši predstavniki inštitucij s področja gozdarstva. Osebno sem pogrešal predstavnike najpomembnejših Evropskih držav (Nemčija, Francija, GB).

Ronan Uhel je poudaril pomen ekosistemskega, sonaravnega, oz. »zelenega« pristopa do gospodarjenja z gozdovi in tudi na kmetijskih površinah. Zavedajo se da potrebujejo več podatkov, v kolikor želimo takšen pristop preverjati v prihodnosti. V Evropi imamo več razpršenih sistemov, projektov in monitoringov, ki te procese spremljajo (tudi v okviru različnih inštitucij), potrebne pa so povezave med njimi.

Poleg tega so bili dosedaj gozdovi na ravni EU obravnavani večinoma le z proizvodnega vidika, kar prav tako želijo spremeniti (kot odgovor na resnično vlogo gozdov, ki jo le ti opravljajo). Seveda pa moramo pri tem upoštevati tako politične kot tudi znanstvene aspekte zadane naloge.

Poudarjajo da pri oblikovanju monitoringa ne gre le za nabor indikatorjev, temveč tudi (predvsem) za politično odločitev, v katero smer bo šel razvoj, torej oblikovanje strategije. Na srečanju so želeli predstaviti nekatere pomembne dogodke na to temo, ki se bodo zgodili v naslednjih letih, ter tudi dosedanje znanstvene in aplikativne dosežke s področja gozdarstva.

Poudarjajo, da je naloga EEA je predvsem poročanje, seveda pa bi sami radi imeli čim več enotnih podatkov, s katerimi bi pojave lahko podrobneje spoznali in predstavili.

The state and outlook of forest policy related activities and measures in (Pan) Europe (presentations)

FAO, Zuzana Rathonyi, SEU

Na začetku je predstavila organiziranost FAO, ključne teme s katerimi se ukvarjajo (pomen genskih virov kot osnova evolucije in razvoja ekosistemov (del FAO strategije), ekonomskih in socialnih funkcij gozdov itd.). V raziskavah (kot tudi v poročilu) so se omejili le na drevesne vrste. Pripomba (Josef Herkendell) je bila da bi morali na gozd gledati kot celoto in upoštevati tudi ostale vrste v gozdu (primer mikoriza).

United Nations Environment Programme (UNEP), Ivone Higuero, Regional Office for Europe

Predstavili so svoje aktivnosti na področju spremljanja gozdov na ravni Evrope in tudi širše.
Ugotavljajo, da v gozdnih ekosistemih potekajo zapleteni procesi, ki zahtevajo holističen pristop. Zavedajo se da ne bodo dosegli sprememb, če ne bodo vplivali na številne procese v prostoru in tudi (predvsem) družbi hkrati. Zato promovirajo zeleno ekonomijo, pri tem pa se ne zanašajo le na državne inštitucije, temveč tudi na zasebni sektor.

Napovedujejo da bo gozdarstvo eden izmed desetih najpomembnejših sektorjev, ki bodo sposobni tranzicije v nizkoogljično prihodnost, ki bo hkrati učinkovita pri upravljanju z viri, in ki bo prispevala nova »zelena« delovna mesta. Trudijo se tudi, da bi zmanjšali trend krčenja gozdnih površin.

UNEP je zelo zaskrbljen tudi glede fragmentacije gozdnih površin zaradi poselitve in urbanizacije (velja tudi za Slovenijo), pojav je pomemben tudi z vidika (zmanjševanja) povezljivosti teh gozdnih ostankov.
Več o tematiki najdemo na: http://www.unep.org/

FOREST EUROPE, Malgorzata Bruzko-Briggs

Forest Europe je regionalni politični proces, k dokumentu je pristopilo 46 držav. Pristop je prostovoljen, neobvezujoč in participativen. V Oslu je bila sredi junija konferenca. Ministri so podpisali dve odločitvi (European forests 2020 (ki ga je podpisalo 39 držav) in Oslo Ministerial Mandate for negotiating on Forests in Europe (ki ima mandat do junija 2013)).

Ministrska odločitev »European forests 2020« med prepoznanimi osmimi cilji na prvem mestu stremi k temu, da bi vse države sprejele program razvoja gozdov, poudarja pomen ekosistemskih storitev in pomen preprečevanje nelegalnega poseka drevja, ipd.

Zanima jih tudi kakšno je naše mišljenje o gozdnih tipih, ki so jih predlagali, kako je z invazivnimi vrstami v posameznem gozdnem tipu (primer robinije). Več o tematiki najdemo na: www.foresteurope.org

V diskusiji na temo, se je pojavila tudi pobuda, oziroma opozorilo na problem EU politike o gozdovih, ki je v tem, da je (politike) na ravni EU nimamo, na nek način bi morali razmisliti o »Evropski gozdni agenciji«.

European Forest data center and other forest related activities at Joint Research Centre (JRC) - Jesus San Miguel-Ayanz, Institute for Environment and Sustainability (IES)

Delajo za različne organizacije (MCPEF, FAO, UNECE, USFS, US-EPA, ICP Forest) in države vključno z EU. Njihova področja delovanja so: preprečevanje gozdnih požarov, podpora odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju, izdelava kart kot je naprimer karta pokrovnosti z gozdovi (rasterska slika v resoluciji 25 m, pri čemer določajo tudi mešanost gozdov (gozdove uvrščajo v 3 kategorije). Opazil sem, da so imeli v Sloveniji dve vzorčni mesti, kjer so preverjali rezultate. Poleg tega proučujejo tudi trende razvoja gozdov. Več o tematiki na: http://forest.jrc.ec.europa.eu/

Stran o gozdnih požarih: http://effis.jrc.ec.europa.eu/

Stran s podatki o gozdovi: http://efdac.jrc.ec.europa.eu/

Zapisana spletna aplikacija prikazuje in vzdržuje podatke projekta Forest Focus, podatke CORINE ipd. Z razvojem tehnologije se pojavljajo tudi težave saj primerjave med leti 1990, 2000 in 2006 zaradi različnih resolucij niso povsem korektne. Poleg tega moramo vedeti, da goloseke računalnik ne prepozna kot gozd. Prostorska ločljivost CORINE land cover map je 25 ha (500x500m).

Information on relevant European Projects and Initiatives with relevance for EEA Forest related activities

MOTIVE - Models for Adaptive Forest Management: How to respond to climate and land use change in European forests? Marcus Lindner, EFI

Marcus Lindner je prikazal padavinski model za Švico. Povzema, da je vpliv spremembe klime lahko dvojen: povečanje temperature in hkrati zmanjšana količina padavin (ali spremenjen padavinski režim), kar bo vsekakor močno vplivalo tudi na gozdove.
Glej publikacijo: http://www.sylvamed.eu/docs/efi_policy_brief_6_eng_net.pdf

Poudarjajo, da je v prilagojeno načrtovanje z gozdovi in gospodarjenje z njimi potrebno vključiti vse deležnike. Prikazal je vpliv temeljnice sestoja na verjetnost pojavljanja požarov (v Slovenskih razmerah menim, da prikazani rezultati niso veljavni, uporabni). Poleg tega poudarja tudi pomen klasične ponovne presoje izvedenih ukrepov. To so v Sloveniji in Švici prepoznali že pred vrsto desetletij v vseh učbenikih gojenja in načrtovanja (adaptive forest management).

V naslednjih letih želijo izdelati scenarije za napovedovanje vplivov sprememb klime na gozdne ekosisteme. Vse o projektu najdemo na: http://www.motive-project.net/

EUwood - Real potential for changes in growth and use of EU forests: Will there be enough
wood (for all)? Marcus Lindner, EFI


Opisal je različne izračune možnih virov biomase za energijo. Trenutno je 8-9% porabe energije iz OVE, od tega 50 % iz gozdov. Cilj politike je povečati delež OVE na 20 %. Hkrati pa se predvideva, da se bo povečala tudi poraba lesa za materiale (izdelke). Skupne potrebe se bodo tako močno povečale. Pri izkoriščanju moramo upoštevati tudi ovire (okoljske, tehnične in socialne ovire). Potencial je tako manjši od pričakovanega. Poleg tega moramo upoštevati, da je del potenciala že izkoriščen, kljub temu, da ni zaveden v statistikah (naprimer poraba drv za domačo uporabo).

V raziskavi so upoštevali, da se bo verjetnost motenj v gozdovih povečala in da se bo rast na severu povečala, na jugu pa zmanjšala. Trenutni potencial evropskih gozdov je 2,6 EJ/leto.
Več o tem je dosegljivo na: http://ec.europa.eu/energy/renewables/studies/bioenergy_en.htm

Komentarji na raziskavo:
• ne podaja nam odgovorov, kako bi na biodiverziteto vplivalo, če se odločimo za intenzivnejšo proizvodnjo, ekstrakcijo panjev, celotnih krošenj dreves ipd.
• če želimo intenzivirati proizvodnjo moramo upoštevati lastniško strukturo, vpliv cene posameznih sortimentov na dejanski posek ipd.

GMES, Mapping forest land cover characteristics as part of the GMES Initial Operations, work programme 2011-2013, Chris Steenmans, EEA

GMES je avtonomen sistem opazovanja zemeljskega površja. Če bo država zainteresirana lahko tudi sodeluje (sporočiti v naslednjih treh mesecih). Vzpostavitev bo zahtevala 800 mio sredstev. Želijo zagotoviti konsistentnost z obstoječimi nacionalnimi podatki. Gozdovi so del storitve Land use, ki bo zaživela prva.

Predvidene so tri ravni: kontinentalna (področje EEA?), globalna (področje JRC) in lokalna (hot spot, območja rednih poplav ipd.). Podatki bodo večinoma brezplačni, nekateri (npr. visokoločljivi posnetki) ne bodo prosto dostopni. To bo evropski prispevek k svetovnemu GEOSS sistemu (sistem sistemov, kot ga poimenujejo…).
Podatki o obeh storitvah so dostopni na:
http://www.gmes.info/
http://www.epa.gov/geoss/

Rezultati in koristi globalnega informacijskega sistema (GEOSS) bodo vključevale:
• Zmanjševanje posledic naravnih nesreč;
• integrirano upravljanje vodnih virov;
• spremljanje morskih virov in njihovo upravljanje;
• spremljava vremena, kakovosti zraka, napovedi in opozorila;
• ohranjanja biotske raznovrstnosti;
• trajnostna raba zemljišč in upravljanje;
• razumevanja okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo zdravje in dobro počutje;
• boljši razvoj energetskih virov;
• prilagajanje na podnebne spremembe.


Geoland2: Euroland Forest HR layer and CIS Forest, Tim Green; EFI

To je EU –FP7 projekt. HR Forest layer: je del kontinentalne komponente LMCS. Pripraviti (tudi preveriti in prikazati) morajo demonstracijske produkte. Prepoznati morajo trenutne pomanjkljivosti v oskrbi uporabnikov s podatki na podlagi analize rezultatov prejšnjih projektov (predvsem GSE FM).

Osnovni produkti GEOLAND 2:
primarni: gozdni tipi (mešanost, v sozvočju s CLC, sestojni sklep (znotraj sestoja 10 - 100%)
sekundarni: gozd-negozd (prilagajanje nacionalnim definicijam)
Minimalna velikost kartiranja: 1 ha, pri čemer se bodo lahko prilagajali tudi do 0,5 ha, velikost piksla bo 20 metrov (izračuna se povprečna vrednost ploskve na podlagi srednjih vrednosti piksla (za razliko od npr. Corine, kjer je bil uvrščen vsak pixel posebej).
Del Slovenije bo testno območje (SV del), delo bo zaključeno do konca leta 2011 (gozd-negozd, mešanost, spremembe v času).
Rezultati bodo v sozvočju z Forest EUROPE indikatorjem 4.7 in SEBI 13 indikatorjem.

Kontaktna oseba: tim.green@efi.int
Več o projektu na: http://www.geoland2.eu/

EEA forest related activities and contributions in 2011/12

EEA report on Forests in Europe, Josef Herkendell, EEA:

A. Forests and Human Health in a Changing Climate

Faktorji, ki bodo zahtevali spremembe v gospodarjenju z gozdovi so: vse večja urbanizacija, staranje prebivalstva ter spremembe podnebja. Naredili so študijo koliko zelenja imajo mesta znotraj urbanih površin in zunaj mestnih površin (vključena je tudi Ljubljana). Zelenje vpliva na temperaturo mest, temperatura pa na dobro počutje starejšega prebivalstva. Ti gozdovi pa so enako ogroženi kot gozdni kompleksi, poleg tega pa so podvrženi še hujšim stresom (suša, visoke temperature). Svetujejo sadnjo dreves z upoštevanjem biodiverzitete, hkrati pa tudi z razmislekom kakšen bo posledično vpliv na tokove svežega zraka ipd. Vsako mesto ima svoje značilnosti, kar moramo pri načrtovanju takšnih del v celoti upoštevati.

Komentarji udeležencev: lastnikom gozdov, ki so namenjeni za rekreacijo in so v zasebni lasti moramo te socialne usluge (»social services«) nekako povrniti.

Naslednja tema, ki so se jo dotaknili je multifunkcionalnost gozdov v povezavi gospodarjenjem z gozdovi. Rezultati in priporočila za prihodnost bodo objavljena v poročilu za leto 2012. Ugotavljajo, da gozdarstvo v splošnem izgublja delovno silo zaradi težkih delovnih razmer, s tem pa tudi razvojni naboj. Prepoznamo ukrepe, ki bi jih v gozdovih morali opraviti, vendar so naše kapacitete vse manjše (s tem se je zelo strinjal predstavnik BiH).

B. Challenges in the Western Balkans

Vse zgoraj zapisano bodo posebej proučili na območju zahodnega Balkana (omenili so Srbijo, posebej pa območja niso hoteli definirati). Rezultati bodo prav tako vključeni v poročilo 2012. Prvi osnutek bodo naredili v prvi polovici jeseni in ga dali državam v diskusijo (začetek decembra, za 4-8 tednov). Vse pripombe in izboljšave bodo dobrodošle. Vse države naprošajo naj posredujejo novejše prispevke z vidika monogonamenskega gospodarjenja.

Komentarji:
• Kakšen je namen poročila? Enoznačnega odgovora na to vprašanje nismo prejeli.
• Bodo kakšna priporočila za politiko trajnostnega mnogonamenskega gospodarjenja (adaptive sustainable forest management (adaptive SFM))? Zagotovo, vendar želijo predvsem podpirati ideje, ki gredo v pravo smer.
• Kako bo vključeno izkoriščanje biomase? Bo eden izmed vidikov. Temo pa bodo obdelovale tudi druge skupine.
• Kakšen je namen naše skupine? Kontinuiteta dela skupine mora biti zagotovljena, skupina bo vključena v pripravo poročila, predvsem pa bodo želeli slišati naša stališča na podlagi naših izkušenj in vedenj.


SEBI Indicator developments, Katarzyna Biala, EEA

SEBI indikatorje so uvedli leta 2005, z njimi pa so nameravali spremljati stanje (izgubljanje) biodiverzitete. Proces ni omejen le na EU, temveč obsega tudi dele Azije. Trenutno spremljajo 26 indikatorjev (kot sem razumel, bosta za gozdarstvo ostala dva kazalnika). Podatkov (indikatorjev) ne želijo pridobivati le od uradnih, državnih inštitucij. Zavedajo se, da je le malo kazalcev, ki bi jih lahko zbrali na celotnem območju.

http://biodiversity-chm.eea.europa.eu/

V oktobru bo srečanje na to temo, kjer se bodo dogovorili za smernice za naslednjih 10 let. Vse pripombe in izkušnje je potrebno poslati na SEBI naslov: sebi2010@eea.europa.eu

Invasive Alien species, Ahmet Uludag, EE

Evropski gozdovi so pred naslednjimi izzivi (4): fragmentacija gozdov, klimatske spremembe, novi patogeni organizmi in pojavom tujih invazivnih vrst (Prunus serotina, Robinia pseudoacacia, Ailanthus altissima ipd). Te vrste ponekod še vedno vnašajo v okolje zaradi preprečevanja dezertifikacije ali npr. čebelarstva). Večina evropskih držav je že sprejela ali je v postopku sprejemanja nacionalnih strategij glede tega pojava (v povezavi z Bernsko konvencijo).

Pomembna spletna stran (in pregledovalnik) s tega vidika je: http://eyeonearth.eu/

Poudaril je pomen komunikacije, hitrega odziva in sodelovanja. Vzpostaviti bo potrebno sistem hitrega obveščanja tudi na tem področju. Do konca leta bodo pripravili poročilo na to temo. Ahmet Uludag je med odmorom omenil, da bo najverjetneje obiskal tudi Slovenijo.

Komentarji: V evropske gozdove so vnašali veliko vrst z različnimi nameni, le majhen delež od teh pa je invazivnih.

Poleg teh vrst pa tudi domače vrste npr. jelenjad in srnjad močno vplivajo na naše
gozdove.


Poročilo je pripravil:
mag. Rok Pisek
Zavod za gozdove Slovenije
Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje

Please note that this story expired on 23.11.2011

Komentarji in predlogi | Skrbniški vstop | Portal | Stran za tisk | Pravna obvestila | Izvedba