arso | mop | eionet | eea | English
IŠČI: 
    
Eionet-SI
 Kaj je EIONET-SI?
 Kdo je EIONET-SI?
 Pogosta vprašanja
 Vsebina portala
 Projekti
Izdelki
 Karte in podatki
 Kazalci
 Publikacije
 Pokrovnost tal-CLC
Storitve EIONET-SI
 CIRCA-SI
 KPV
 SOkol - Slike o okolju
 Besednjaki
 Copernicus (GMES)-SI
Storitve EIONET
 CDR
 CDR - Kdo ima dostop?
 CIRCA-EEA (arhiv)
 CR - Register vsebin
 DD - Podatkovni slovar
 EIONET Forum
 Eionet Helpdesk
 Okoljske tematike EEA
 ROD
 6 ETC
 Mednarodno poročanje
 Spletišča NFP
 Zanimiva spletišča EEA
Za otroke in mladino
 Cevkovo mesto
 Ekošola
 FuturEnergia
 Honoloko
 IOI Kids
 Kako varčevati z energijo?
 Kdo se oglaša?
 Mavričniki
 Mladi za okolje
 Modri Jan
 Ozzy ozon
 Planet Zemlja
 Prebujena generacija:
 Primavoda
 Projekt aktivno učenje
 Protko
 Zmajček Jami v podzemni jami
 Neprevedene tuje strani
Povezave
 Mednarodne
 V Sloveniji
 Zakonodaja
 Kazalci drugih držav
 Kazalci v Sloveniji
 Ozaveščanje
 Registri
 Trajnostni razvoj
 Video posnetki narave
 Zgledi skrbi za okolje
Arhiv
 Novice
 Kazalci
 Publikacije
Domov Pomembnejši dogodki

Članek: Odziv na članek v časopisu Delo o ustreznosti Corine Land Cover

Objavljen: 17 01 2005
Avtor: Ni podatka
Jezik: Slovenian
Pokritost ozemlja: SLOVENIA
Ključne besede: pokrovnost tal, Corine Land Cover
Vir:
URL naslov:

Uporabnost metodologije CORINE Land Cover V prilogi Znanost (30. 12. 2004) je bil objavljen prispevek avtorjev M. Gabrovca in F. Petka o (ne) uporabnosti metodologije CORINE Land Cover(CLC) za prikaz pokrovnosti in rabe tal v publikaciji Kazalci okolja 2003.
Uvodoma ugotavljata, da je uporabljena metodologija dala korekten prikaz trenutnega stanja, povsem pa naj bi zatajila pri prikazu sprememb. Ko razpravljamo o uporabnosti neke metodologije, moramo najprej vedeti ali ima potrebne lastnosti za namen, kateremu naj bi služila. Karta pokrovnosti in rabe tal CLC je izdelana na podlagi enotne standardizirane metodologije za evropski prostor v merilu 1 : 100.000. Je podlaga za ekološke in panožne analize na evropski, regionalni (npr. Alpe, porečje Donave, idr.) in nacionalni ravni, za uporabno se je izkazala tudi na meddržavni ravni (INTERREG projekti, poročanje po EU direktivah). Podatki se zajemajo na 10 let, prvi zajem je nastal v letu 1990 (v Sloveniji 1995/1996) in drugi v letu 2000 (v Sloveniji 1999/2000). Baza ima obliko vektorske digitalne prostorske baze in je zlasti namenjena integraciji v geografske informacijske sisteme. Projekt CLC 2000 vodi in sofinancira Evropska agencija za okolje (EEA).

V Sloveniji je bil za izvedbo projekta na javnem razpisu izbran konzorcij podjetja Gisdata d.o.o. in Gozdarskega inštituta Slovenije. Vse faze projekta in njegovi rezultati so bili spremljani in kakovostno preverjeni s strani Evropskega tematskega centra za kopensko okolje (ETC/TE) iz Barcelone, ki ga je za to pooblastila EEA. Z omenjenim merilom kartiranja, 1 : 100.000, sta povezani prostorska in vsebinska generalizacija. Najmanjša površina kartiranja je 25 ha, najmanjša širina poligona 100 m in najmanjša zaznana sprememba v pokrovnosti 5 ha. Interpretacijski ključ ima strogo hierarhično zgradbo. Na prvi ravni ima 5 kategorij, na drugi 15 in na tretji ravni 44 kategorij, neklasificirana kategorija ne obstaja. V publikaciji Kazalci okolja 2003 so bili podatki iz CLC uporabljeni za prikaz na nacionalni ravni s petimi kategorijami pokrovnosti. Že omenjena avtorja najprej pravita, da gre za korekten prikaz trenutnega stanja. V nadaljevanju pa pišeta, da je CLC na ravni Slovenije, zaradi slabe natančnosti zajema, slabo uporaben vir, ki preveč izkrivlja dejansko stanje. Stanje po CLC v letu 2000 na ravni Slovenije prikazuje 61,7 % gozda in deloma naravnih zemljišč, 34,9 % kmetijskih zemljišč, 2,7 % pozidanih zemljišč, 0,6 % voda in 0,16 % mokrišč. Za ugotavljanje splošnega stanja okolja, razmerja med osnovnimi tipi rabe tal in sprememb na nacionalni ravni, kar je namen predstavljenega kazalca, so po naših ocenah podatki ustrezni. Zato Agencija RS za okolje, ki je bila poleg Geodetske uprave RS in EEA sofinancer projekta, rezultate iz baze CLC uporablja kot zanesljiv vir pokrovnosti in rabe tal za leti 1995 in 2000, pa tudi za spremembe.

Avtorja se v nadaljevanju dotakneta v CLC zabeleženih sprememb. Projekt CLC 2000 je namreč obsegal zajem stanja iz satelitskih posnetkov iz leta 1995 in iz leta 2000. Z uporabo iste metodologije in tehnik je bila popravljena prvotna baza – v Sloveniji je to baza CLC 95 in pripravljena baza CLC 2000. Njun presek so spremembe pokrovnosti in rabe tal za Slovenijo med leti 1995 in 2000 (vsi podatki so dosegljivi na spletnih straneh EEA.
V desetletnem obdobju so bile v Evropi zabeležene številne spremembe, v Sloveniji pa je v krajšem obdobju teh sprememb manj. V Kazalcih okolja 2003 je zapisano, da je z vidika sprememb pokrovnosti opazovano obdobje kratko, majhne spremembe pa so pogojene tudi z metodologijo, ki zajema le spremembe nad 5 ha. Avtorja pravita, da težko verjameta, da naj bi se gozdovi in deloma naravna zemljišča zmanjšala za 280 ha. Razumemo njun dvom v podatke iz baze CLC, saj je kritični pretres virov osnova vsakega strokovnega dela. A ko zapišeta, da so podatki o spremembah površin napačni, bi pričakovali za to konkretne argumente. Žal jih ne predstavita. Če pogledamo podatke iz podrobnejše ravni sprememb v CLC, ugotovimo, da se je povečala kategorija grmičastega gozda za 959 ha. To smo zapisali tudi v Kazalcih okolja 2003. V tej kategoriji se kaže zaraščanje pokrajine in torej ne drži ugotovitev avtorjev, da CLC ne zazna tega procesa. Je pa res, da ne v tolikšnem obsegu, kot ga navajajo drugi viri. V Kazalcih okolja 2003 tudi piše, da se je zmanjšal delež listnatega, iglastega in mešanega gozda. Iz baze je razvidno, da na račun cestnega in železniškega omrežja, kamnolomov, dnevnih kopov in gradbišč, pa tudi na račun pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije. Obstoječa zbirka torej omogoča primerjavo dveh stanj, v obdobju petih let, po v celoti enaki metodologiji, z uporabo istih kategorij in kriterijev. Tega ne omogoča nobeden od virov, ki jih navajata avtorja. Avtorja v preglednici navajata povprečne letne spremembe pokrovnosti in rabe tal v preteklem desetletju po različnih virih (Zemljiški kataster, Statistični GIS pokrovnosti, CLC, Agrokarta in Karta kmetijske rabe tal, Popisi za gozdnogospodarske načrte). Kot vidimo gre za različna: merila, metodologijo zajema, obdobje in kategorije (glej preglednico). Tovrstne primerjave so ustrezne le ob natančnem poznavanju vsake posamezne metodologije in ob primerjavi istovrstnih elementov.
V preglednici so prikazani primeri opredelitve kategorije gozda glede na posamezni vir:

VirOpredelitev kategorijeNačin zajema
Zemljiški kataster:Katastrska kultura GOZDZemljišča, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem. V gozdove se uvrščajo tudi gozdne poseke, ki se ne obdelujejo oziroma, ki se ne kosijo ter preseke pod žičnicami in elektrovodi, če so ožje od 5 m; če so preseke širše od 5 m, se uvrstijo v pašnik.upravni postopek
Statistični GIS pokrovnosti (2001): kategorija gozdnate površineVse gozdnate površine, ruševje, grmičevje in površine v zaraščanju, ki jih je bilo mogoče opredeliti z multispektralno klasifikacijo satelitskih posnetkov; vključuje gospodarske gozdove, varovalne gozdove, drevesnice, grmičevje, drevesne parke znotraj urbanih območij in površine v zaraščanju.satelitski posnetek in drugi viri
CLC: kategorija3.1 gozdObmočja pokrita z gozdom z vegetacijskim vzorcem, ki ga sestavljajo avtohtona ali neavtohtona iglasta in/ali listnata drevesa in ki se jih lahko uporablja za lesno proizvodnjo in druge lesne proizvode. Gozdna drevesa so pri normalnih podnebnih pogojih večja od 5 metrov, krošnje pokrivajo vsaj 30%. V primeru mladih nasadov je minimalna gostota 500 dreves na hektar.satelitski posnetek

V zaključku avtorja pravita, da je v Sloveniji nujno potrebno raziskati, v kolikšni meri je za slabe rezultate kriva morebitna slaba interpretacija satelitskih posnetkov bodisi iz leta 1995 ali iz leta 2000, v kolikšni meri pa je kriva sama metodologija. Takšna kritična ocena bi bila nedvomno koristna za vse podatkovne vire o pokrovnosti in rabi tal, ki jih imamo v Sloveniji. Le takšne študije omogočajo nova spoznanja in boljše poznavanje dejanskega stanja.

Please note that this story expired on 16.02.2005

Komentarji in predlogi | Skrbniški vstop | Portal | Stran za tisk | Pravna obvestila | Izvedba